Prem, zakladnica zgodovine in kulture
Slikovita brkinska vas Prem je na eni strani zamejena z gradom,na drugi pa s cerkvijo sv. Helene. Grad, ki se prvič omenja leta 1213, ponuja učne dogodivščine, prilagojene različnim starostnim skupinam. Vodeni ogledi in delavnice se osredotočajo na grajsko zgodovino, lokalno etnološko in kulturno dediščino, vključujejo pa lahko tudi ogled rojstne hiše pesnika slovenske moderne Dragotina Ketteja. V stari šoli, kjer je bil rojen pesnik, je na ogled tudi muzej šolstva. Cerkev sv. Helene je poznana po prvih do idej fašizma kritičnih stenskih poslikavah slikarja Toneta Kralja na Primorskem. Kralj je cerkev poslikal leta 1921. V letih, ki so sledila, je s politično angažiranimi poslikavami številnih primorskih cerkva domišljeno označil slovensko narodnostno mejo. Če bi spoznavanje zgodovine in kulture povezali še z rekreacijo, se lahko odpravite po Kettejevi poti od Ilirske Bistrice do Prema ali po premski krožni poti.
Ilirska Bistrica, od spomenika na Hribu svobode do starega mestnega jedra
Spomenik na Hribu svobode v Ilirski Bistrici ni le pomembno obeležje v spomin borcem prekomorskih brigad in domačinom, padlim v 2. svetovni vojni, ampak tudi izjemno arhitekturno delo, za katero je kipar Janez Lenassi leta 1966 prejel nagrado Prešernovega sklada. Spomenik sodi med najbolj prepoznana obeležja brutalizma iz povojnega modernizma Jugoslavije. Ilirska Bistrica vabi tudi v staro mestno jedro, domačini rečejo »na plac«, kjer Hodnikov mlin in Vencinova hiša pričujeta o bogati podjetniški zgodovini kraja, pokukate pa lahko tudi v staro čevljarsko delavnico. V Vencinovi hiši je čebelarski muzej, kjer lahko učenci izvedo več o čebelarju in industrialcu Antonu Žnideršič, izumitelju Žnideršičevega panja.
Snežnik, divjina z razgledom na morje
Veliki Snežnik (1796 m) je najvišji vrh Snežniške planote in najvišja nealpska gora v Sloveniji. Zaradi svoje lahke dostopnosti in razgleda na kvarnerski zaliv je tudi zelo priljubljen med pohodniki. Najbolj obiskana je pot s Sviščakov. Pobočja in vrh Snežnika so zavarovana kot botanični rezervat. Na območju snežniških gozdov se nahaja Mašun, ena izmed gozdnih pristav, ki so jih za potrebe upravljanja z gozdovi zgradili zadnji plemiški lastniki Schönburg-Waldenburgi. O tistih časih pričajo ostanki gradiča, ljubitelji narave pa si v tem mirnem kotičku lahko ogledajo tudi razstavo o velikih zvereh v Gozdni hiši in se podajo na gozdno učno pot.
Kaj boš pa ti za pusta hrusta? Škoromat!
Pustne šj’me so najbolj prepoznavni del bogate etnološke dediščine krajev na Ilirskobistriškem in še danes je vredno ob pustu, v času poberije obiskati vasi Podgrad in Hrušica, po katerih rajajo škoromati z glavnim likom škopiti, ali pa Vrbico in Vrbovo, kjer jajca in klobase pobirajo tamkajšnje Vrbišće šj’me z belim in črnim lovcem in Vrbovske šj’me. Če slučajno zamudite veseli pustni čas, se lahko dogovorite za ogled razstave o brkinskih škoromatih v Podgradu.
TIC Ilirska Bistrica I Gregorčičeva cesta 2, 6250 Ilirska Bistrica
tel.: +386 (0)599 66 278, +386 (0)40 78 71 78 I info@tic-ilbistrica.si I www.visitilirskabistrica.si
